Časopis Slovo a slovesnost
en cz

Valency and prepositions: Comparative and contrastive Slovene-English aspects

Andreja Žele, Eva Sicherl

[Články]

(pdf)

Vezljivost in predlogi: Primerjalni in kontrastivni slovensko-angleški vidik

A B S T R A C T
The present article aims to shed some light on the combinability of verbs, nouns and adjectives with prepositions – a phenomenon which is common both in Slovene and in English, but has not been extensively commented on by Slovene linguists. In Anglo-American linguistics, such combinations with prepositions are basically divided into two groups, which tend to be named differently by authors of different linguistic orientations. The article deals with valency and government-binding capacity of prepositions from the contrastive (Slovene-English) viewpoint. Prepositional collocations can be regarded as results of natural semantic- and structural-syntactic (valencyrelated) combining or binding of words, as mutual semantic and syntactic expectancy of words. While a lexicalized preposition is bound to the entire meaning of the multi-word unit (dictionary unit) it co-forms with the lexical word and its government, a non-lexicalized preposition is bound only to one sense of the dictionary unit. The differentiation between lexicalized and non-lexicalized prepositions in Slovene can be illustrated by delexical primary verbs.

P O V Z E T E K
V slovenščini kljub prevladujoči usmeritvi v neposrednejše tožilniško izražanje težnja po natančnosti in analitičnosti sporočanega hkrati vodi tudi k pogostejši predložnomorfemski uporabi glagolov. Kako glagolski pomen odloča o izbiri predložnega morfema kažejo npr. zgledi delati na projektu (povedkovo določilo) : govoriti za njega / govoriti o njem (obvezno določilo) : klestiti s šibo (neobvezno določilo). Prosti glagolski morfem je hkrati del glagolskega leksema in glagolske vezljivosti, ali pa izhaja vsaj iz enega pomena glagolskega leksema in izraža njegovo vezljivost; nevezljivi so vezavnodružljivi predložni morfemi. V anglo-ameriškem jezikoslovju obstaja delitev na proste predložne zveze in slovnične/predložne kolokacije v smislu vzajemnega pomensko-skladenjskega pričakovanja besed (ang. mutual expectancy of words). Tako npr. predložni morfem na poudari pomensko sestavino ‘pričakovanja’ v zvezah kot pripraviti se na, čakati na, upati na ipd.; v angleščini imamo podobnopomenske predložne kolokacije s for v primerih kot prepare for, wait for, hope for ipd. in še v nemščini z auf v primerih tipa sich vorbereiten auf, warten auf, hoffen auf ipd. Dejstvo je, da je ravno při vezljivosti precej velika interferenca – govorci si vezljivosti v materinščini niti ne uzavestijo, zato vezljivostne vzorce prenesejo tudi v jezik prevoda.

Key words: semantic- and structural-syntactic aspect of valency, combinability with prepositions, prepositional free morpheme, prepositional collocation, free combination

Daný článek je on-line k dispozici v databázi CEEOL.

Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts
Novi Trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenia
andrejaz@zrc-sazu.si

Department of English and American Studies, Faculty of Arts, University of Ljubljana
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenia
eva.sicherl@ff.uni-lj.si

Slovo a slovesnost, ročník 71 (2010), číslo 3, str. 176-191

Předchozí Ivana Bozděchová: Teorie terminologie a kognitivní lingvistika: k pojetí kategorizace, definice a nominace

Následující Kamila Mrázková: Řečnické otázky v televizních diskusních pořadech